Dve desetletji Oradele
Dvajsetletna zgodba Ribiškega društva Oradela se začenja jeseni leta 1993, ko je vsakodnevno druženje in prijateljevanje skupine Pirančanov v Kantini na Trgu 1. maja spontano botrovalo ustanovitvi društva. Denis Loboda je bil takrat med njimi edini aktiven športni ribič in član sekcije trnkarjev Ribiško potapljaškega društva Piran, ki je naše najstarejše tovrstno društvo na Obali. Družbi za živahnim omizjem Kantine je med pogovorom o vsem mogočem omenil, da bi morda lahko v Piranu imeli še eno ribiško društvo, v katerega bi poleg tekmovalnega ribolova vnesli tudi nekaj več druženja in še kakega drugega dogajanja. Čeprav so bili nekateri skeptični, je bila večina takoj za. Tako so za pobudo najbolj zagreti Denis Loboda, Milorad Škrokov, Berto Radojkovič ter Ferdo Golob kot iniciativni odbor takoj zagrabili za delo.
Imeli so veliko volje, bili so zagnani in tudi po svojih znanjih ter sposobnostih prava ekipa, saj so v 14-tih dneh opravili vse potrebne formalnosti za ustanovitveno skupščino društva. Ferdo Golob in Milorad Škrokov sta pripravila predlog pravilnika in statuta društva, Denis Loboda je tekal okoli občinskih in upravnih organov ter tudi Berto Radojkovič je postoril to in ono za čim učinkovitejši zagon društva. Na ustanovni skupščini se je tako v Kantini 28. septembra 1993 zbralo 27 prvih članov, ki so potrdili vse potrebne ustanovne akte in za prvega predsednika društva izvolil Umberta Radojkoviča. Predsednik upravnega odbora je postal Milorad Škrokov, tajnik Ferdo Golob, blagajnik Trpimir Šuto, ostali člani odbora pa so bili Umberto Radojkovič, Denis Loboda, Sandra Martinčič in Vladimir Vladovič. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Srečka Saksido in za člane Roberta Hrevatina ter Radojko Radojkovič Polleti. Disciplinsko komisijo je vodila Marija Loboda, v njej pa sta bila še Roberto Djurđevič in Marino Martinčič. Sedež društva je bil seveda v Kantini.
Za izvedbo prve tekme niso izgubljali časa, saj se jih je že nekaj dni po ustanovitvi na čolnih odpravilo ribarit kar nekaj in med njimi so bile tudi ženske. To še ni bila uradna društvena tekma, a tudi te so prišle kmalu in so se nato vrstile in vrstile tako v trnkarjenju s čolna, kot z obale. Člani so se začeli udeleževati tudi klubskih tekem drugih ribiških društev in na prvega sta na Pokal Zlati pišmolj v Ičiče dne 23. oktobra 1993 odšla Ferdo Golob in Denis Loboda. Tudi mladinci so začeli takoj tekmovati, saj so s prve tekme Trofej Diga v Umag 28. novembra istega leta prišli z izjemnimi rezultati.
Člani smo uspešno sodelovali pri organizaciji 34. Svetovnega prvenstva v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna leta 1998 v Piranu, Izoli in Kopru.Organizirali II. Pokala Alpe Adria v športnem ribolovu z obale za mlajše in starejše mladince, ki je bil v Piranu 8. maja 2004. Najuspešnejši pa smo bili pri organizaciji I. Evropskega klubskega prvenstva v trnkarjenju z roko iz zasidranega čolna, ki smo ga v Piranu gostili od 15. do 20. maja 2007. Na njem je sodelovalo 16 društev iz 5-tih držav.
Oradela je imela že kmalu po ustanovitvi sto članov in med njimi je bilo kar nekaj mladincev, ki jim društvo od ustanovitve naprej namenja veliko pozornosti, tako da tudi njihovi rezultati ne izostajajo. Pri tem velja omeniti Oradelino posebnost, Poletno šolo ribolova, ki jo za najmlajše še zlasti intenzivno pripravljamo od leta 2009 v poletnih mesecih na glavnem piranskem pomolu. Otroci dobijo vso potrebno športno ribiško opremo od inštruktorjev, če jo ima kdo doma, pa jo seveda prinese s seboj. Udeležba je brezplačna in na ta način se seveda rojeva Oradelin podmladek. V tem se skrivajo uspehi, saj je v svoji dvajsetletni zgodovini Oradela že imela državne in svetovne prvake. Vsako leto uspešno izpeljemo tudi Odprto prvenstvo Občine Piran v trnkarjenju s palico iz obale v kategoriji U13, U16 in U 21, ki se ga udeleži vse več tekmovalcev. Letos jih je iz Hrvaške, Italije in Slovenije prišlo že 76.
Posebno poglavje društva je vsakoletni Pokal Oradele. Prvega smo pripravili četrto leto po ustanovitvi leta 1997, nanj pa je prišlo 13 ekip, med katerimi sta bili tudi ekipi iz Italije in Hrvaške. Letošnji pokal je tako že 17-ti in znan kot ena najmočnejših tekem športnih ribičev na obeh straneh Jadrana, saj se ga po pravilu udeležuje skoraj sto ribičev iz kakih 10 držav. To je na omenjenem območju tudi eden najbolj družabnih ter prav zato ne glede na ulov najbolj priljubljenih pokalov. Nanj prihajajo športni ribiči iz tujine že nekaj dni prej, saj so dobri Oradelini prijatelji, ki se poleg ribolova radi tudi veselo družijo.
Člani Oradele smo zagreti prijatelji športnega ribolova, a je že k ustanovitvi društva veliko pripomogla prav želja po druženju, sprostitvi, zabavi in spoznavanju novih prijateljev. To smo pokazali že na prvi svoji fešti, ki smo jo pripravili leto po ustanovitvi in je glede na število obiskovalcev tako presenetila, da je razen dobre volj, kmalu zmanjkalo vsega, kar so ponudili. Kar nekajkrat se je na Trgu 1. maja njihova fešta še ponovila, saj je bilo glede na udeležbo in razpoloženje že na prvi očitno, da Piran takšno dogajanje potrebuje. Fešte smo pripravljali prostovoljno, pri tem pa smo bili deležni precejšnje podpore za našo dejavnost naklonjenih piranskih gostincev in drugih, ki so nam donirali lignje, sardelice, vino in še kaj.
Oradelo je tudi sicer od ustanovitve dalje iz leta v leto bolj čutiti v družabnem življenju celega Pirana. Poleg dobrih športnih ribičev smo njeni člani seveda tudi mojstri za pripravo rib na žaru, rib v marinadi ali pa brodeta s polento. Tako v Piranu ni malo večjie fešte, tudi tistih, ki jih organizira piranska občina, ki brez sodelovanja Oradele ne bi bile takšne kot so. Obenem je to tudi ena redkih priložnosti za financiranje društva za njegovo delo z mladimi, za nakup opreme, udeležbo na državnih in mednarodnih prvenstvih in za izvedbo lastnih tekem.
Oradela ima danes okoli sto članov in med njimi je kar precej naših prijateljev iz notranjosti Slovenije, pa tudi iz Nemčije, Avstrije, Italije, Rusije in še kje. Ribiške in obribiške užitke v veselem druženju radi nesebično in z dodatkom svoje primorske radoživosti sproščeno delimo tudi z obiskovalci našega mesta, s čimer doživetje Pirana predvsem v času dopustov postaja še bolj nepozabno. Ne delimo se na domačine in druge, saj smo prijatelji in prav druženje, zabava in vse, kar pride vzporedno z ribolovom, je tisto, kar širi naš krog. Trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje.
